-
1 ultimate
(last or final.) končni* * *[ʌltimit]1.adjective ( ultimately adverb)skrajni, zadnji, končni, dokončen, odločilen; najbolj oddaljen; temeljni, osnovni, prvobiten; elementarenthe ultimate outcome of the enquiry — končni izid, rezultat preiskaveultimate strain — maksimalna obremenitev, pritiskultimate truths — osnovne resnice;2.nounkar je zadnje (skrajno, osnovno); končni rezultat -
2 finished
1) (ended: Her chances of success are finished.) končan2) ((negative unfinished) done; completed: a finished product.) končni3) (having been completely used, eaten etc: The food is finished - there's none left.) porabljen do kraja* * *[fíništ]adjectivedokončan, zgrajen; popoln -
3 cause
[ko:z] 1. noun1) (something or someone that produces an effect or result: Having no money is the cause of all my misery.) vzrok2) (a reason for an action; a motive: You had no cause to treat your wife so badly.) povod3) (an aim or concern for which an individual or group works: cancer research and other deserving causes; in the cause of peace.) cilj; v imenu (miru)2. verb(to make (something) happen; to bring about; to be the means of: What caused the accident?; He caused me to drop my suitcase.) povzročiti; pripeljati do česa* * *I [kɔ:z]transitive verbpovzročiti, sprožiti, pripraviti koga do česaII [kɔ:z]noun(of) vzrok; ( for) povod, razlog; zadeva, stvar; načelo, ideal; pravda, tožbain the cause of — v imenu, zaradito make common cause with — strinjati se, delati v prid iste stvariFirst cause, Cause of causes — stvarnikfinal cause — končni cilj, namento plead s.o.'s cause — zastopati zadevo koga -
4 end-product
[éndprɔdʌkt]nounkončni izdelek -
5 finisher
[fínišə]nouncolloquially končni, odločilni udarec; technical končna raztezalka; apretura; apreter -
6 great
[ɡreit]1) (of a better quality than average; important: a great writer; Churchill was a great man.) velik2) (very large, larger etc than average: a great crowd of people at the football match.) velik3) (of a high degree: Take great care of that book.) velik4) (very pleasant: We had a great time at the party.) imeniten5) (clever and expert: John's great at football.) spreten•- greatly- greatness* * *I [greit]adjectivevelik, precejšen; dolg; figuratively ugleden, pomemben, važen, imeniten, slaven; plemenit; pra-; archaic noseča; (at, in) spreten, mojstrski, sposoben; familiarly sijajen, kolosalento be great at s.th. — odlikovati se v čemastronomy Great(er) Bear — Veliki vozgreat dozen — 1ʌarchaic great with child — nosečagreat go — diplomski izpit za B.A.to go a great way with s.o. — imeti velik vpliv na kogagreat gun — vplivna osebnost, "visoka živina"colloquially great big — strašno velik, neznanskigreat Scott! — zaboga!great dane zoology dogagreat many — mnogi, številnino great matter — nepomembno, malenkostgreat little man — majhen, a pomemben človekcolloquially great on — navdušen zano great shakes — ne posebno dober; nič posebnegaII [greit]nouncelota; pomembnost, vzvišenost, veličastnost; plural končni izpit za B.A. v Oxforduthe great — velika gospoda, imenitnikigreat and small — veliki in majhni, bogataši in siromakiIII [greit]adverbveliko, močno, zelo -
7 match-ball
[maečbx:l]nounsport odločilni končni udarec (tenis) -
8 newel
[njú:il]nounarchitecture glavni steber stopnišča, končni steber stopniške ograje -
9 result
1. noun1) (anything which is due to something already done: His deafness is the result of a car accident; He went deaf as a result of an accident; He tried a new method, with excellent results; He tried again, but without result.) posledica; uspeh2) (the answer to a sum etc: Add all these figures and tell me the result.) rezultat3) (the final score: What was the result of Saturday's match?) izid4) ((often in plural) the list of people who have been successful in a competition, of subjects a person has passed or failed in an examination etc: He had very good exam results; The results will be published next week.) rezultati2. verb1) ((often with from) to be caused (by something): We will pay for any damage which results (from our experiments).) izvirati2) ((with in) to cause or have as a result: The match resulted in a draw.) imeti za posledico* * *I [rizʌlt]nounrezultat, (dober) izid (tudi mathematics), uspeh; plod, sad; posledica, posledek, učinek; konec; zaključek; (končni) izsledekwithout result — brezuspešen, brezploden, jalovII [rizʌlt]intransitive verbrezultirati, logično slediti ( from iz), izhajati, izvirati, slediti iz, biti posledica, imeti za posledico; končati se (in v, z); imeti izvor, vir, poreklo ( from v); juridically ponoviti (napraviti) ponoven prestopekto result in failure — ne uspeti, spodleteti -
10 set-to
(an argument or fight.) prepir, pretep* * *[séttu:]nouncolloquially prerekanje; sport (boksarska) tekma; silovit končni boj (zlasti pri konjskih dirkah) -
11 smell
1. [smel] noun1) (the sense or power of being aware of things through one's nose: My sister never had a good sense of smell.) voh2) (the quality that is noticed by using this power: a pleasant smell; There's a strong smell of gas.) vonj3) (an act of using this power: Have a smell of this!) duhanje2. [smelt] verb1) (to notice by using one's nose: I smell gas; I thought I smelt (something) burning.) zavohati2) (to give off a smell: The roses smelt beautiful; Her hands smelt of fish.) imeti duh3) (to examine by using the sense of smell: Let me smell those flowers.) poduhati•- - smelling- smelly
- smelliness
- smell out* * *I [smel]nounduh, vonj; voh; colloquially (po)duhanje; slab, neprijeten vonj, smrad; figuratively sled, nadih (of česa)sense of smell — vonj, vohII [smel]transitive verb & intransitive verb(za)duhati, poduhati (at kaj), zavohati; vonjati, imeti duh, dišati (of po); figuratively smrdeti; (o psu) zaslediti (divjačino); figuratively dati slutiti; figuratively natančneje (p)ogledatito smell one's oats figuratively zaduhati hlev, pripraviti se za končni spurt (o konju)to smell of a shop figuratively biti prevcč strokovento smell a rat figuratively zavohati nekaj sumljivega, zaslutiti nevarnosthis writings smell of the lamp — njegova dela so bolj rezultat marljivosti kot navdiha (inspiracije)to smell about figuratively zavohati, odkriti -
12 sound
I adjective1) (strong or in good condition: The foundations of the house are not very sound; He's 87, but he's still sound in mind and body.) zdrav2) ((of sleep) deep: She's a very sound sleeper.) trden3) (full; thorough: a sound basic training.) temeljit4) (accurate; free from mistakes: a sound piece of work.) brez napake5) (having or showing good judgement or good sense: His advice is always very sound.) pameten•- soundly- soundness
- sound asleep II 1. noun1) (the impressions transmitted to the brain by the sense of hearing: a barrage of sound; ( also adjective) sound waves.) zvok; zvočen2) (something that is, or can be, heard: The sounds were coming from the garage.) zvok3) (the impression created in the mind by a piece of news, a description etc: I didn't like the sound of her hairstyle at all!) podoba2. verb1) (to (cause something to) make a sound: Sound the bell!; The bell sounded.) zveneti2) (to signal (something) by making a sound: Sound the alarm!) (po)zvoniti3) ((of something heard or read) to make a particular impression; to seem; to appear: Your singing sounded very good; That sounds like a train.) slišati se; zdeti se4) (to pronounce: In the word `pneumonia', the letter p is not sounded.) izgovoriti5) (to examine by tapping and listening carefully: She sounded the patient's chest.) osluškovati•- soundlessly
- sound effects
- soundproof 3. verb(to make (walls, a room etc) soundproof.) zvočno izoliratiIII verb(to measure the depth of (water etc).) sondirati- sounding- sound out* * *I [sáund]nounzvok, zven, glas, šum; ton; slušaj, doseg sluha; figuratively vtis; pomen, smisel; obsolete sporočilo, naznanilothe sound of a bell — glas zvona, zvonjenjeI don't like the sound of it — to mi ni všeč, tu nekaj ne more biti v reduthere was much sound but little sense in his speech — njegov govor je bil poln donečih besed, a reven idejII [sáund]intransitive verbzveneti, doneti, razlegati se; figuratively zdeti se, delati vtis, slišati se; transitive verb music trobiti, pihati (v trobento); igrati (na glasbilo); napraviti, da nekaj zveni, se sliši; izgovoriti (glas); naznaniti z zvonom, s trobento (umik, alarm); naglasiti kaj; pregledati pravilnost (kolesa železniškega vagona) s trkanjem kladiva; preiskati, prcgledati (npr. pljuča) z osluškovanjem; objaviti, razglasitito sound s.o.'s lungs — osluškovati komu pljučato sound s.o.'s praises — peti komu hvaloit sounds as if he was keeping something back — to zveni, kot da nekaj prikriva (da ne pove vsega)it did not sound like his voice — ni bilo slišati, kot da bi to bil njegov glasto sound off American slang odkrito govoriti, pritožiti se; klicati imenato sound in — iti za; glasiti se naIII [sáund]1.adjective ( soundly adverb)zdrav, čil; nepoškodovan, neranjen, cel, dobro ohranjen, brez napake; nepokvarjen (o sadju); (o spanju) miren, trden, globok; krepak, poštén (o udarcih); (o ceni) zmeren, ki ustreza vrednosti blaga; pameten, trezen, pravilen (sodba itd.); osnovan, upravičen, temeljit, tehten (razlog); pravi; juridically veljaven zakonit; dobro premišljen, pameten; (o osebi) zanesljiv, zvest, pošten; (vedenje) pravilno, brez graje; economy soliden, zanesljiv; solventensound as a bell, as sound as a roach — zdrav kot ribasound advice — dober, poraben nasvetsound currency economy zdrava valutaa sound objection — utemeljen, tehten ugovorsound timber — zdrav, jeder lesis he quite sound in mind? — je (on) čisto pri pravi pameti?to get a sound whipping — biti pošteno našeškan (tepen);2.adverbtrdno, globoko; zeloto be sound asleep, to sleep sound — trdno, globoko spatiIV [sáund]1.nounmedicinesonda; nautical merjenje globine; nautical grezilo, svinčnica;2.transitive verb nautical(s svinčnico) meriti (globino), preiskovati (dno), določiti globočino vode (v ladijskem trupu); medicine preiskovati, pregledati (sečni mehur) s sondo; figuratively oprezno pretipati; sondirati mišljenje (kake osebe); intransitive verb meriti globočino; (o kitu) potopiti se do dnato sound s.o. on (about) — pretipati koga gledéto sound out s.o.'s views — skušati zvedeti stališča kake osebeV [sáund]nounmorska ožina; obsolete morski rokav; zoology ribji mehur; zoology sipa -
13 sprint
[sprint] 1. noun1) (a run or running race performed at high speed over a short distance: Who won the 100 metres sprint?) sprint2) (the pace of this: He ran up the road at a sprint.) hiter tek2. verb(to run at full speed especially (in) a race: He sprinted (for) the last few hundred metres.) sprintati- sprinter* * *[sprint]1.nounhiter tek; sport (= sprint race) tek na kratke proge, sprint; figuratively končni spurt; napenjanje vseh moči;2.intransitive verbhitro teči na krajši razdalji; sport teči (veslati) na kratki progi, sprintati; pognati se v močnejši tek -
14 summation
[sʌméišən]nounseštevanje, seštevek, sumiranje; (skupna) vsota, končni rezultat; juridically rezimé -
15 tail
[teil] 1. noun1) (the part of an animal, bird or fish that sticks out behind the rest of its body: The dog wagged its tail; A fish swims by moving its tail.) rep2) (anything which has a similar function or position: the tail of an aeroplane/comet.) rep2. verb(to follow closely: The detectives tailed the thief to the station.) skrivaj slediti- - tailed- tails 3. interjection(a call showing that a person has chosen that side of the coin when tossing a coin to make a decision etc.) cifra- tail-end- tail-light
- tail wind
- tail off* * *I [téil]1.nounrep; trtica; spodnji del; konec (sprevoda itd.); zadnji del pluga; stran kovanca z napisom; spremstvo; najslabši igralci kakega moštva, odpadki; stranka, privrženci; žaket, frak, škric, vlečka (obleke); plural colloquially družabna oblekatail of the trenches military najbolj sprednji jarkitail of a stream — tih, miren tok reketails up figuratively dobre volje, veselclose on s.o. 's tail — komu tik za petamicow's tail — figuratively razcefran konec vrvithe dirty end of the cow's tail — figuratively spolzko govorjenje (pogovor)heads or tail? — glava ali napis? (vprašamo, če mečemo kovanec v zrak za odločitev v kaki stvari)with his tail between his legs figuratively ves preplašen, kot polit cucekto be unable to make head or tail of s.th. — ne se spoznati, ne se moči znajti v čemto drop a pinch of salt on the tail of a bird (a hare); humorously natresti ptiču (zajcu) soli na rep (da bi ga ujeli)to go into tails figuratively hitro rastito follow the tail of a plough — držati plug za ročaj, biti kmetovalecshe looked at me out of the tail of her eye — skrivaj, s koncem očesa me je pogledalato put one's tail between one's legs — stisniti rep med noge, zbežatito turn tail — obrniti hrbet, planiti v beg, pete pokazati, popihati joto twist s.o.'s tail — figuratively nadlegovati ali dolgočasiti kogato twist the lion's tail — mučiti, izzivati leva (aluzija na tuje časnikarje ali govornike, ki izzivalno žalijo Anglijo)the tail wags the dog — rep miga s psom, figuratively najneumnejši (najmanj pomembni) komandira, vlada;2.adjectivenajbolj zadajšnji, zadnji, končni, repniII [téil]transitive verbdodati (čemu) rep; tvoriti konec (sprevoda, pogreba itd.); skrivaj slediti (komu); prirezati rep, prijeti ali vleči za rep; odtrgati pecelj (sadežu); čuvati (koga); privezati (z enim koncem) (to na); intransitive verb tvoriti rep; biti z enim koncem pritrjen v zid (npr. greda); sport pustiti se vleči (po strmini navzgor)to tail to the tide, to tail up and down the stream — dvigati in spuščati se na plimi (o zasidrani ladji);III [téil]nounjuridically omejitev dedne pravice, omejena lastninska pravica; premoženje, ki more pripasti samo otrokom lastnikaestate in tail male — imetje, ki lahko preide samo na moške dedičea tenant in tail — uživalec premoženja, ki mora pripasti njegovim naravnim dedičem -
16 terminal
['tə:minəl] 1. noun1) (a building containing the arrival and departure areas for passengers at an airport or one in the centre of a city or town where passengers can buy tickets for air travel etc and can be transported by bus etc to an airport: an air terminal.) terminal2) (a usually large station at either end of a railway line, or one for long-distance buses: a bus terminal.) končna postaja3) (in an electric circuit, a point of connection to a battery etc: the positive/negative terminal.) pol4) (a device linked to a computer by which the computer can be operated.) terminal2. adjective((of an illness etc) in the final stage before death: This ward is for patients with terminal cancer.) v zadnjem stadiju* * *I [tɜ:minəl]adjectivemejen, ki tvori mejo; končen, poslednji, zaključni, skrajni; terminski; četrtleten, trimestralen, semestralen; logic pojmoventerminal station (stop) — zadnja, končna postaja (postajališče)II [tɜ:minəl]nounmeja, konec, kraj, vrh, zaključek; linguistics končni zlog (črka, beseda); technical vijak za stiskanje (zategovanje, zaviranje); politics (v bateriji); American končna železniška postaja; university semestralni izpit -
17 upshot
* * *[ʌpšɔt]nounizid, končni učinek, konec, zaključekwhat will be the upshot of it (all)? — kako se bo (vse) to končalo? -
18 the be-all and end-all
(the final aim apart from which nothing is of any real importance: This job isn't the be-all and end-all of existence.) končni cilj
См. также в других словарях:
kônčen — čna o prid. (ó) nanašajoč se na konec: a) zaupali so jim končno redakcijo zakona; opraviti morajo še končna montažna dela; končno oblikovanje predmeta b) končni rezultat, uspeh; končni sklep zasedanja / sporočili so končni vrstni red / končni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iztèk — éka m (ȅ ẹ) 1. glagolnik od izteči ali iztekati: iztek tekočine / iztek dopusta, premirja, roka / knjiž. položaj Slovencev ob izteku prejšnjega stoletja ob koncu / računati na ugoden iztek; počakati na iztek sodbe izid, rezultat / iztek grape v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
končníca — e ž (í) 1. navadno v zvezi panjska končnica čelna, prednja stran panja, zlasti kranjiča: slikati panjske končnice / originalne, ponarejene panjske končnice; ima bogato zbirko panjskih končnic 2. čelna deska postelje: zadel se je ob končnico;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koníca — e ž (í) 1. zelo zožen, priostren končni del česa: obrusiti, odlomiti konico; puščična, šivankina konica; ošiliti topo konico svinčnika / svetleče se konice zvonikov / zamenjati je treba konico strelovoda / jedi dodaj za noževo konico paprike //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
óst — í ž (ọ̑) 1. zelo zožen, priostren končni del česa; konica: naperiti ost v koga; odkrhniti, odlomiti ost; kovinska ost; ost kopja, meča, sulice, trnka / knjiž. v daljavi so se bleščale osti gor vrhovi // končni, ožji del česa sploh: v soncu so se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
špíca — 1 e ž (í) 1. vsak od podolgovatih, tankih kovinskih, lesenih delov, ki veže pesto s platiščem: špica se je zlomila; špice pri kolesu, vozu 2. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika: dežnik z zvitima špicama 2 e ž (í) 1. pog … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Таблица административных единиц по странам — Административно территориальное деление стран мира. В приведённой ниже таблице указаны типы и, если известно, количество административных единиц в настоящее время (с … Википедия
ánus — a m (ȃ) anat. končni del črevesa; zadnjik, ritnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
doráščati — am nedov. (á) približevati se končni stopnji rasti: njegovi otroci že doraščajo / mladina dorašča v novih razmerah; pisatelj je doraščal v razgibanem času // dobivati dokončno podobo, razvijati se: fant dorašča v moža doraščajóč a e: doraščajoča… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dúlec — lca m (ȗ) cevasti končni del kake priprave, posode: pograbil je steklenico in porinil dulec med ustnice; dulec pipe je imel v ustih tudi med govorjenjem; držati steklenico za dulec / dulec pri balončku // kljunast podaljšek posode za zlivanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
efékt — a m (ẹ̑) 1. kar predstavlja posledico kakega dejanja ali dela, uspeh: trudila sta se, toda efekt ni bil pri obeh enak; dobro organizirana proizvodnja bo dala večji efekt; njegovo prizadevanje ni bilo brez efekta; zanima nas končni efekt /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
